Srecanje s srednjevesko umetnostjo (aláírt példány) [antikvár]

UVOD Pred petsto leti, na pragu novega veka, se je med mnogimi italijan-skimi ucenjaki, pisatelji in umetniki porodila nova miselnost. To dobo so kasneje imenovali renesanso, kar pomeni preporod. Renesansi sta bili zgled grska in rimska anticna kultura, ki so ju hoteli preroditi in prebuditi v novo zivljenje. Po propadu rimskega cesarstva je dediscina anticnega s veta zatonila v pozabo, iz katere jo je dvignila sele renesancna doba. Stoletja med starim in novim vekom pa so obravnavali kot zablodo, kot prehodni cas, in se imenuje srednji vek. V renesansi srednjeveske umetnosti niso kaj prida cenili. Stavbe in kiparska dela, ki so nastala vecinoma v dezelah severno od Italije, so imenovali gotsko umetnost, Renesancni umetniki so hoteli s tem poudariti, da je bila ta umetnost groba, okorna in barbarska. Tudi kasneje so Ijudje ocenjevali srednji vek kot dobo mracnjastva in so imeli za tako sodbo tudi dosti vzrokov. V tisocletju od pro-pada rimskega cesarstva do novega veka so se menjavali vzponi in padci. Prva stoletja so minevala v popolni anarhiji. Po nekdanjih rimskih provincah so konjeniska krdela plenila, pozigala in rusila nekdaj cvetoca mesta, pobijala prebivalstvo. Vendar je ze v 8. stoletju nastala pod Karlom Velikim velika in