Molly Moon in njena cudovita knjiga o hipnozi [antikvár]

Prvo poglavje Molly Moon si je ogledovala svoje róznate, pegaste noge. Bile so Usaste kot mortadela in tega ni bila kriva voda V kadi. Zmerom so bile take barve. In tako mrsave. Mo-goce se bodo nekega dne tako kot grdi racek v laboda tudi njene ukrivljene noge spremenile v najcudovitejse noge na svetu. Pa ja. Molly se je nagibala vznak, dokler njeni kodrasti rjavi lasje in usesa niso potonili pod vodo. Strmela je v fosfore-scentno cevasto svetilko nad sabo, v rumeni oplesk, ki je bil umazan od muh in se je luscil z zidov, in v vlazno liso na stropu, kjer so poganjale nekakSne cudne gobe. Voda ji je zalila usesa in glasovi okrog nje so zveneli priduSeno, dalec stran. Molly je zamizala. Bil je obicajen novembrski vecer in bila je V zanemarjeni kopalnici sredi podrtije po imenu Hardwickova hisa. Predstavljala si je, da kot ptica leti nad njo in se ozira navzdol na njeno sivo skrilnato streho ter zarasceni vrt. Predstavljala si je, da se dviga se vise, vse dokler ni pod sabo zagledala poboCja briba, na katerem je lezala vas Hardwick. Cedalje bolj se je vzpenjala, dokler Hardwickova hisa ni postala cisto majhna. Za njo je zdaj videla vse mesto Briersville. Ko se je Molly dvigala in dvi-gala, je vse podezelje okrog mesta ostalo za njo in uzrla je obalo, ki jo je z vseh strani oblivalo morje. Njene misli so kakor raketa áinile kviSku, dokler ni letela skozi vesolje in pod sabo videla Zemljo. Nepremicno je lebdela nad njo. Molly je rada v domisljiji poletela proc od sveta. To je bilo