Bővebb ismertető
Za Jakobovo sobo (1922) si je Virginia Woolf zamislila romaneskno obliko, radikalno drugaèno tako od svojih prej¹njih romanov kot od tradicionalnega romana sploh: >>nobenega gradbenega odra; komaj kje vidna kak¹na opeka; vse somrak razen srca, strasti, razpolo¾enja, vse tako svetlo ¾areèe kot ogenj v megli<<. Z njo je izrazila svojo percepcijo sveta kot neprestanega toka sprememb, namesto trdne konstrukcije je uvedla tekoèo pripoved, impresionistièno sestavljeno iz fragmentarnih prizorov. Z rabo razliènih perspektiv namesto ene same, stabilne, je opozorila na izmuzljivost in nestalnost èlove¹kega znaèaja: Jakoba Flandersa spoznavamo skozi be¾ne vpoglede ljudi, ki jih nanj ve¾ejo razlièna èustva, sledimo njegovim premikom skozi prostor od ¹tudentske sobe, do Italije in Grèije, vzpona na Akropolo pa do zgovorne praznine njegove sobe po njegovi prezgodnji smrti na boji¹èih prve svetovne vojne.