Invalidna sorojenca [eKönyv: epub, mobi]

Roman Invalidna sorojenca, ki ga je Egon Bondy dokonèal februarja 1974, v obdobju najturobnej¹e normalizacije, in je do ¾ametne revolucije kro¾il v obliki ilegalnih izdaj (samizdatov in eksilske izdaje zalo¾be Sixty-Eight Publishers iz leta 1981), je eno najpomembnej¹ih del sodobne èe¹ke proze. Napisan je v znanstvenofantastiènem pod¾anru distopije in se v marsièem navezuje na Orwellov roman 1984. Knjiga je veljala za >>biblijo<< èe¹kega undergrounda, ki je v njej prepoznal svoj alternativni ¾ivljenjski slog in zavestno odloèitev za obstranstvo oz. namerni izstop iz politiziranega mainstreama, pa tudi posmeh potro¹ni¹kim idejam policijske dr¾ave, predvsem pa cenil rahlo parodiranje znanstvene fantastike, v katero so organsko vpletene filozofske teme. Danes se roman seveda bere nekoliko drugaèe, a je dovolj nadèasoven, da nagovori tudi nas. Avtor namreè obravnava duhovno in ekolo¹ko krizo, v kateri lahko prepoznamo realnost sodobnih totalitarizmov, ter premi¹lja o ekologiji, dru¾bi, èlove¹ki n(a)ravi in analizira revolucije, pri èemer se spra¹uje, zakaj dru¾ba po revoluciji znova zdrsne v stare tirnice. Zgodba se dogaja okoli leta 2600 na ko¹èku kopnine, ki jo polagoma preplavlja brozga z odpadki, ostalimi za prej¹njimi generacijami. Dru¾bo, v kateri ¾ivita glavna junaka, sorojenca A. in B., sestavljajo èastniki, njihovi pobebavljeni podrepniki, imenovani prizadete¾i, navadni dr¾avljani, ki nekritièno upo¹tevajo ustaljeni red, in invalidi - skupina, nastala iz intelektualcev, ki jih je socialistièna dru¾ba izloèila. Èeprav je avtor uporabil tradicionalno shemo romana anticipacije, je njegova pripoved groteskna, do absurda pritirana slika konsolidirane dru¾be. Medtem ko se je veèina prebivalstva odpovedala potrebi po svobodi in uteho i¹èe v udobnem potro¹ni¹tvu, invalidi ¾ivijo predvsem bogato duhovno ¾ivljenje. A uèinki tehnolo¹kega napredka in dogmatiène diktature, zaradi katerih se je izgubila zavest o zgodovinski kontinuiteti, niso zaob¹li niti invalidov. Pogubne moèi obèe pozabe se ¹e najbolj zaveda A., ki se ji upira s ¹tudijem in pisanjem, B. pa ustvarja z likovno govorico, s slikanjem in pletenjem. Èlovek lahko v ustvarjalnosti kot snovanju biti najde neskonèen vir moèi - in prav to je tisto, kar gore (ali vode) premika. (Tatjana Jamnik) Obseg: 280 strani